»To pomeni, da bi morala vsa podjetja, ki delujejo na ozemlju Republike Slovenije, spoštovati minimalne standarde in zakone ter tudi kolektivne pogodbe.«
»Iz veljavne zakonodaje po našem razumevanju namreč izhaja, da 'združenje' samozaposlenih ne more biti stranka kolektivne pogodbe, poleg tega pa tudi niso izkazani pogoji reprezentativnosti 'združenja' samozaposlenih, ki je potrebna za splošno veljavnost morebitne kolektivne pogodbe.«
»Razlog je predvsem v tem, da delodajalci, ki so zavezani Kolektivni pogodbi dejavnosti premogovništva Slovenije, ne spoštujejo določil Zakona o delovnih razmerjih in zavezujočih kolektivnih pogodb.«
»Tudi zato, ker sledi splošnemu načelu v delovnem pravu, ki določa, da se pravice in obveznosti v delovnih razmerjih ne urejajo v obliki maksimalnih delovnih standardov, ampak kot minimalna delovna pravila, ki jih je mogoče nadgraditi na kolektivni ravni s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in delavci.«
»Zagotovo pa v tistih dejavnostih, ki niso pokrite s kolektivnimi pogodbami, lahko pričakujemo dvig plač vsaj za tisti del dodatkov, ki je nad minimalno plačo.«
»Ocenjujemo, da so pogajanja, vsaj tista, ki so že končana, potekala v konstruktivnem duhu in z zavedanjem o potrebi po nujnih dvigih prejemkov zaposlenih po kolektivnih pogodbah, ki jih podpisujejo naši sindikati in predstavljajo minimalni standard, ki se še nadalje dopolnjuje s podjetniškimi dogovori.«
»Smo edina evropska država, kjer minimalna plača že dosega prag dostojnosti, ki ga predpisuje evropska direktiva o dostojnih minimalnih plačah. Minimalna plača je 2,5-krat višja kot leta 2005, plače v zadnjih 20 letih so presegale inflacijo, po novem sklepamo kolektivne pogodbe, ki imajo najnižje osnovne plače višje od minimalne plače.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju